STO GODINI IDEJA ZA MAKEDONSKI KONGRES!                                                                        Prof. d-r Mihajlo Minoski

 

 

            Vo redot na posebno zna~ajnite nastani od ponovata is­to­ri­ja na ma­ke­­don­skiot narod e i Apelot na Centralniot ma­ke­­don­ski ko­mitet vo Ev­ro­pa, so sedi{te vo @e­ne­va, vo [vajcarija, vo po­~e­tokot na 1899 godina za organizirawe op{t Ma­­ke­don­ski kongres. Neposreden povod za toa be­a krvavite na­sta­ni vo Ma­ke­donija pre­diz­vikani so poznatata Vini~ka a­fera od e­sen­ta 1897 godina.

 

            Ovaa godina se navr{uvaat sto godini od objavuvaweto na A­pe­lot na Centralniot makedonski komitet od 12 januari 1899 godina, za odr­`uvawe na Makedonski kon­gres vo @eneva, zaradi ak­­tu­elizirawe na re{avaweto na ma­ke­don­skoto na­ci­onalno po­li­ti~ko pra{awe.

 

            Centralniot makedonski komitet vo Evropa, vo @eneva, be­­{e osnovan vo 1898 godina, vo vremeto koga vo Makedonija be{e {iroko razgra­ne­ta kon­spira­tiv­na re­vo­lucionerna dejnost na Ma­ke­donskata re­vo­lucionerna organizacija za or­ga­nizirawe na ma­kedonskiot na­rod za senarodna oru`ena borba za na­ci­o­nal­no o­slo­­boduvawe i za soz­davawe samostojna Makedonska dr`ava. Make­don­cite vo [vaj­ca­rija, predvodeni od \or|i Kap~ev (make­don­ski in­­te­lek­tualec, pravnik i publicista, od Ohrid) vodeni od ~uv­stvoto za svoj dolg sprema Tat­kovinata i so ubedenost deka us­pe­hot na make­don­skoto oslo­bo­di­telno delo nalaga ne­od­lo`no i ce­los­no an­ga­­`i­rawe na site in­te­lek­tu­alni sili vo stranstvo, se o­predelija za legalna politi~ka dejnost za raz­re­{uvaweto na ma­kedonskoto pra­{awe.

 

            Kon krajot na 1898 godina Centralniot makedonski komitet najavi svikuvawe na Ma­­kedonski kon­gres vo @eneva na {to prethode{e aktivna pro­pa­gandna dejnost preku vesnikot “Makedonija” (izdavan vo Za­greb), hrvatskiot pe~at i posebnite publikacii za aktue­li­zi­ra­we na makedonskoto pra­{awe. Vo knigata “Makedonija ili glasot na robot”, objavena vo Zagreb 1898 godina, se bara{e re­{a­va­we na makedonskoto pra{awe pod devizata: “Makedonija zasebe, avto­nom­na!” Na evropskata javnost &  se dava{e na znaewe deka “Ma­ke­do­nija ima svoja nacionalna fizionomija” i deka pri po­li­ti~­ka sa­mo­stojnost “}e mo`e glasno i jasno da ja ka`e svo­ja­ta na­ci­o­nal­na pripadnost.” A, bea prezemeni aktivnosti, so po­sred­stvo na po­li­ti~­ki faktori vo Zagreb i Qubqana, da se za­in­te­resira avstro-ungarskata diplomatija za re{avawe na ma­ke­don­sko­to pra{awe vo soglasnost za (citiram) “pravoto na makedonskiot rob na dr­`a­ven `ivot”. Vo plan be{e, Viena da se pridobie za “o­slo­­bo­du­va­we i neza­vis­nost na Makedonija.”

 

            Pri proektiranoto re{avawe na makedonskoto pra{awe se pledira{e i od potrebata za radikalno menuvawe na sostojbite na Bal­kanot, za so­zda­vawe regionalna “nova, politi~ka organizacija {to }e gi za­do­­vo­luva interesite na balkanskite narodi i niv­ni­te sosedi.”

Makedonskiot kongres se svikuva{e, kako legalno i edin­stve­no le­­gitimno pret­stav­ni{­tvo na make­don­skiot narod, da gi iz­­razi ne­govite interesi i ba­rawa pred di­plo­matiite na ev­rop­ski­­te go­le­mi sili i pred evrop­ska­ta demokratska jav­nost, so kraj­­na cel, da ja pretstavi vistinata za polo`bata vo Makedonija, da gi do­ne­se potrebnite odluki za legalno, po miren pat, raz­re­{u­vawe na ma­kedonskoto pra{awe, vo soglasnost so interesite i barawa­ta na ma­ke­donskiot na­rod.

 

            Aktivnosta na Centralniot makedonski komitet i pod­go­tov­kite za organizirawe na Makedonskiot kongres vo @e­ne­va, za­ka­`an za 19 fevruari (3 mart) 1899 godina, go svr­te vnimanieto na ev­ropskiot pe~at i diplomatiite na zain­te­re­siranite gole­mi­ evropski sili za sostojbite na Balkanot. Ova po­sebno se odnesuva za di­plo­matskite pretstavnici i dru­gite an­ga­`irani institucii, vklu­~uvaj}i go i pe~atot na bal­kan­skite mo­narhii, koi{to tok­mu vo toa vreme gi intenzi­vi­raa­ pro­­pa­gandnite akcii vo Make­do­nija za zapirawe na procesot na nacio­nal­nata ho­mo­­­ge­ni­za­­cija na make­don­skiot narod i onevoz­mo­`u­va­we na borbata za oslo­bo­du­va­we i sozda­va­we samostojna Ma­­ke­don­ska na­cionalna dr`ava.

 

            Gr~kiot vesnik “Neologos” na 24 dekemvri 1898 godina so za­­gri­`enost pi{uva{e deka Makedoncite vo [vaj­­­carija, od­nos­no Makedonskiot kongres, ima podr{ka od Avstro-Un­ga­ri­ja, dove­du­vaj­}i go toa vo vrska so nejzinite aspiracii za natamo{no {ire­we na nejzinoto vli­janie na Balkanot, posebno vo Makedonija, so da­­lekuse`na namera - te­ri­to­rijalno {i­rewe na jug.

 

            Vo po~etokot na januari 1899 godina Centralniot make­don­ski ko­mi­tet pod pret­sedatelstvo na \or|i Kap~ev ob­ja­vi deka se zaka`uva od­r­`u­va­we op{t Ma­ke­don­ski kongres vo @e­neva na 19 fevruari 1899 godina, odnosno, na 3 mart po nov stil, za da se opredelat na­~i­not i sredstvata za dej­stvu­va­we za razre{u­vawe na makedon­sko­­to pra{awe. So taka postavena cel, pred Makedonskiot kongres bea po­­sta­veni dve posebno va`ni neposredni zada~i: Usvojuvawe po­se­ben dokument - Memoar za makedonskoto pra{awe, namenet za di­plo­­ma­ti­te na golemite ev­rop­ski sili, i formirawe na Pri­vre­me­­na vlada na Ma­ke­do­nija. Za svojata politi~ka akcija vo tek i za odr`uvawe na zaka`aniot Ma­ke­­donski kongres vo @e­­neva, Cen­­­tral­niot makedonski komitet po pismen pat gi izvesti di­plo­­mat­­skite pretstavnici na evropskite golemi dr`avi, ko­i za toa ved­na{ im raportiraa na svoite vladi.

 

            Toa silno gi zagri`i vla­di­te na balkanskite dr`avi, ek­spo­nirani ne­prijateli na slobodata i neza­vis­nosta na makedonskiot narod, kol­ku i samata Osmanliska dr`ava. Bugarskiot diplo­mat­ski pretstavnik vo [vajcarija iz­­vestuvaj}i ja za toa Vladata vo So­fija, predo~uva{e na implikaciite od od­r­`uvaweto na plani­ra­­noto za­se­da­­nie na Makedonskiot kongres, poradi iz­vesnosta za od­glas vo evropskiot pe~at i opasnosta toa da po­vli­jae na ne­koi od “merodavnite kru­go­vi” vo Evropa za razli~ni tol­ku­­vawa na ma­­ke­don­skoto pra{awe.

 

            Bugarskiot vesnik “Reformi” od Sofija, ve}e na 9 januari 1899 go­di­na, vo svo­jot prv broj, izvestuvaj}i za toa, go osporuva{e postoeweto na “Ma­ke­­donski centralen revolucioneren Ko­mi­tet” i “Privremena vlada na Ma­ke­­do­­­nija”, posebno najavata de­ka “30 diplomati” poka`ale interes i na­javile svoe prisus­tvo na o­tvo­raweto na Makedonskiot kongres vo @eneva. Toa be{e dokaz po­ve}e za stravuvaweto na vladite na balkanskite dr`avi od mo`­nite implikacii so neo~ekuvaniot razvoj na nastanite pre­dizvikani so makedonskata politi~ka akcija vo Evropa.

 

            Na 12 januari 1899 godina Centralniot makedonski komitet, naja­vu­vaj­}i go pre­stoj­noto zasedanie na Ma­ke­don­skiot kongres vo @e­ne­va, obznani deka ja pr­zema od­go­vor­nata zada~a da go pretstavuva i brani makedonskiot narod, da gi pretstavi negovite legitimni aspiracii za sloboda i svoja dr`avnost. Centralniot makedonski komitet, od imeto na Ma­kedonskiot kongres, objavi “Apel do bra­nitelite na ~o­ve~­ka­­ta so­vest, pravi~nosta, mi­rot i humanosta” vo koj{to be­{e pret­­­­sta­vena makedonskata politi~ka pro­grama za miroqubivo raz­­re­{u­vawe na ma­kedonskoto pra­{a­we, so direktno an­ga`irawe na ev­ropskite golemi sili, kako nivna mo­ral­na obvrska pre­ze­me­na so potpi{uvaweto na Berlinskiot dogovor vo 1878 go­dina. Le­gi­­tim­nosta na akcijata se zasnovuva{e na le­gi­ti­mi­tetot tokmu na toj me­|u­naroden dogovor so koj be{e vospostaven po­vo­e­ni­ot po­re­dok na Balkanot na krajot od 70-te godini na 19-ot vek, so po­sebni klauzuli za mir­no, evolutivno re{a­va­we na pra{aweto na Make­do­nija.

 

            Nekolku dena potoa, vo demokratska [vajcarija, vo @eneva, bea or­ga­ni­zirani dve mnogu zna~ajni kon­ferencii za Makedonija. Prvata, dvodnevna kon­ferencija, posvetena na po­lo`bata vo Ma­ke­donija, se odr`a na @enev­ski­ot univerzitet, na 17 i 18 janu­a­ri 1899 godina. Pred mnogubroen (ci­ti­ram) “ugleden audi­to­ri­um” be{e pretstavena ropskata polo`ba na ma­ke­don­skiot na­rod pod kr­vaviot re`im na osmanliskiot sultan Abdul Hamid i pra­ved­nite barawa za sloboda i samostoen dr`aven `ivot. Na Kon­fe­ren­ci­jata dojde do izraz potpolnata solidarnost so stre­me­`i­te i ba­ra­wata na Makedoncite. Toa go potvrduvaa i diplomat­ski­te pret­­stav­nici na po­e­di­ni golemi dr`avi vo svoite izve{tai do res­pek­­tiv­nite vladi. Francuskiot generalen konzul vo @eneva iz­ve­stuva{e (ci­ti­ram) za “`iv interes i simpatii” vo javnosta. U­­~es­nicite na Konferencijata, na 18 januari 1899 godina, se obratija do {vaj­­­carskoto i do seto evropsko javno mislewe za solidarno vli­ja­­nie na vladite, posebno na golemite sili, da se stavi kraj na ne­odr`ivata polo`ba vo Makedonija i za razre{uvawe na make­don­sko­to pra{awe.

 

            Vtorata konferencija, odr`ana na 19 januari 1899 godina, be{e posve­tena na pod­­go­tovkite za prestojnoto zasedanie na Makedonskiot kongres. Kon­fe­ren­ci­jata ja osudi politikata na balkanskite dr­`a­vi i ba­ra­{e zapirawe na dejstvuvaweto na niv­nite propagandi vo Makedonija. Na Konferencijata bea izbrani 150 delegati za Makedonskiot kongres koi }e ja pretstavuvaat Makedonija, de­le­gati koi }e ja pretstavuvaat makedonskata emigracija vo Bugarija, kako i de­legati koi }e gi pretstavuvaat Makedoncite vo evropskite zem­ji: Avstrija, Francija i Anglija. Na Makedonskiot kongres, kako legalno legitimno pret­stav­­ni~ko te­lo na ma­kedonskiot narod i na Makedonija, mu pret­sto­­e{e pred civili­zi­ra­na Ev­ropa javno da gi iznese politi~kite re­­vandikacii na Makedoncite:

 

                        1. Za Ma­­ke­do­nija, vo nej­­zinite pri­rod­­ni i etni~ki granici: od [ar Planina, na sever, do rekata Bi­stri­ca i do Egejskoto More, na jug, i od Korab i Gramos, na za­pad, do Ro­­do­pi­te i rekata Mesta, na is­tok, vklu~uvaj}i go i Odrinsko, se ba­ra­{e og­ra­ni­~ena dr­`av­nost, za period od 5 godini, kako preodna fa­za kon pot­pol­na dr­`av­na samostojnost i nezavisnost. Etapa niz ko­ja {to prethodno minaa site bal­kan­­ski narodi na patot kon niv­­nata dr­`av­na nezavisnost, i

 

                        2. Da usvoi akt za demokratsko par­la­mentarno ureduvawe {to }e garantira: li~­na­ slo­bo­da; ne­pri­kosnovenost na imotot na site, bez razlika na narod­nos­na­ta i ver­­skata pripadnost; sloboda na pe~atot; i site prava na na­ci­o­­nal­nite mal­cin­stva.

 

            Za realizacija na taka postavenata po­li­ti~­ka nacionalna pro­­gra­ma be{e predvideno formirawe na po­sto­jano telo na Makedonskiot kon­gre­s vo svoj­stvo na Privremena vlada na Ma­kedonija {to }e gi pret­stavuva i zastapuva interesite na ma­ke­donskiot narod vo nad­vo­re{nite odnosi, vo prv red so gole­mi­te evropski dr`avi.

 

            Centralniot makedonski komitet podgotvi i poseben Memoar za makedonskoto pra­­{awe za predavawe na evropskite sili, po negovoto usvojuvawe na Makedonskiot kongres i po pot­vr­du­vaweto na istiot so potpisite na site ~lenovi na Ma­kedonskiot kongres.

 

            Apelot kon civilizirana Evropa be{e i ostana naj­zna­~aj­ni­ot do­ku­ment objaven vo imeto na Makedonskiot kongres. Make­don­skite pret­stav­ni­ci ja povikuvaa demokratska Evropa, vo ime­to na pra­ved­nosta i ~ovekovata so­vest, da go krenat svojot mo}en glas protiv tiranijata i terorot na Os­man­lis­kata dr`ava, ve~no `a­ri{te i zakana za svetskiot mir i pri~ina za stra­dawata na po­ve}e na­ro­di na krajot od 19-ot vek. Apeliraa za poddr{ka na pra­ved­nite politi~ki re­vandikacii i za bratska pomo{, za pobeda na vis­­ti­na­ta i pra­vo­to na ma­ke­donskiot na­rod.

 

            Na krajot, od Apelot se iska`uva{e nade` deka Evropa }e poka`e in­teres za sudbinata na Makedonija.

 

            Osloboduvaweto na Makedonija se posta­vu­va­{e vrz prin­ci­pi­te na legalnost i op{testveniot moral, pro­klamirani kako ba­zi~­ni principi vo toga{nite me|unarodni od­nosi. Pritoa, po­seb­no se naglasuva{e deka so o­stva­­ru­va­weto na tie i takvite po­li­ti~­ki re­van­dikacii na Makedoncite, od­no­s­no, na ma­kedonskiot na­rod, se vospo­sta­vu­va pravi­~en poredok i tra­en mir na celiot Balkan. ^lenovite na Centralniot makedonski komitet, svesni deka uspehot na makedonskoto oslobo­di­tel­no delo zavise{e, pred s#, od celosnoto edinstvo i aktivnoto anga`irawe na sev­kup­nite narodni sili, so Apelot povikuvaa - site Makedonci da dej­stvuvaat ka­ko edinstven homogen organizam, pod devizata (citiram) “Makedonci! Site za eden, e­den za site!” i pre­dupreduvaa, deka e vo pra{awe sudbonosen mo­­ment i “is­­pit za politi~ka zre­lost.”

 

            Vo aktuelnata konstelacija vo Evropa i posebno na Bal­ka­not, vo od­no­site pome|u Golemite sili, koi{to poradi glo­bal­ni­te no, i posebnite in­­teresi na sekoja od niv vo regionot, Ma­ke­­don­cite vo [vajcarija ne us­pe­jaa da povlijaat za menuvawe na sta­vot na evropskite golemi sili sprema Ma­­kedonija i za nivno pri­dobivawe, ili barem na nekoja od niv, za mirno, po di­plo­mat­ski pat, razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. Po{irokata ev­rop­­ska­ demo­kratska javnost objektivno ne ja zna­e{e vis­tin­ska­ta sostojba na ra­­bo­ti­te na Istokot, posebno polo`bata vo Ma­ke­do­nija, za da mo­`e­{e, so pravo, da se o~ekuva soodvetno vlijanie na vladite, posebno na golemite sili koi ja op­­re­deluvaa sud­bi­na­ta na malite narodi.

 

            Makedonija, so svojata mesto­po­lo`­ba vo centralniot del na Balkanot, i­ma{e posebno strategisko zna~ewe. Go­le­mi­te evrop­ski imperijalni dr­`a­vi, pri toga{niot soodnos na silite vo me­|u­sebnite odnosi na preminot od 19-toto vo 20-toto stoletie, bea e­din­stveni vo op­redelbata za za~uvuvawe na te­ri­to­rijalnata celost na Osmanliskata dr`ava, na {to se zasnovuva{e post­ber­­lin­ski­ot poredok na Balkanot vo koj{to nema{e mesto za nova, Ma­ke­don­ska dr`ava. Nivnite vladi bea i ostanaa ne~uvstvitelni za tra­gi~­nata po­lo`­ba na ma­ke­don­skiot narod, za negovite streme`i i barawa. I ne samo toa. Diplomatite na nekoi od niv i aktivno se anga`iraa vo poddr{ka i pomo{ na vladite na balkanskite dr­`a­vi za spre~uvawe na odr`uvaweto na Ma­ke­don­skiot kongres i za one­voz­mo`uvawe na natamo{nata politi~kata dej­nost na Ma­­kedoncite vo [vajcarija. Toa be{e samo potvrda na e­din­stveniot ra­ko­vo­den prin­cip vo toga{nite, no ne samo vo toga{nite me|unarodni od­no­si, kako istoriska re­alnost, deka koga bea vo pra{awe in­te­re­si­te na golemite sili ne va`e{e nikakvo pravo i pravi~nost za malite pod­vlas­te­ni narodi.

Vo [vajcarija be{e organizirana silna protivmakedonska ednovremena akcija na gr~kite i srpskite dru{tva, so `estoki pro­­testi i barawa vo {vajcarskiot pe~at ne samo da se spre~i odr`uvaweto na Makedonskiot kongres, tuku i celosno da se zabrani po­liti~kata aktivnost na Centralniot makedonski komitet. Silen pri­ti­sok na {vaj­­­carskite vlasti vr{ea vladite na Gr­cija, Sr­bi­ja i Bu­ga­ri­ja, preku svoite diplomatski pretstavnici.

 

            Vrhovniot make­don­ski ko­mitet vo So­fi­ja otvoreno se za­ka­ni so fizi~ko li­kvi­di­rawe na vo­de~­kite makedonski li~nosti vo [vajcarija. Pre­du­pre­­du­va{e deka ima podgotveni egzekutori za upa­tuvawe vo @eneva.

 

            Vo takva situacija, pri izvesnosta od provokacii i o­pas­nost od organizirawe pote{ki  incidenti za kompro­mi­ti­rawe na makedonskoto delo, se donese re{enie za odlo`uvawe na od­r`uvaweto na zaka`anoto zasedanie na Makedonskiot kongres, po {to dojde do splasnuvawe na makedonskata politi~ko-propagandna ak­tiv­nost vo [vajcarija.

 

            Sepak, idejata za Makedonski kongres ne be{e napu{tena. Vo 1900-ta godina inicijativna grupa od makedonski studenti vo [vajcarija, predvodena od Vojdan Pop Georgiev-^ernodrinski, go aktue­li­zi­raa pra{aweto za organizirawe Makedonski kongres. Make­don­ski­­te intelektualci vo [vajcarija veruvaa i o~ekuvaa Evropa da po­­­ka`e zainteresiranost za makedonskoto osloboditelno delo. Glav­nata dejnost be{e posvetena na mobilizirawe na make­don­ska­ta inteligencija vo [vajcarija preku organizirawe make­don­ski dru{tva za razvivawe na na­ci­o­nalna politi~ka dejnost za po­ma­gawe na revolucionernata os­loboditelna borba vo Tatko­vi­na­ta. Na organiziranite sobiri se popularizira{e revolucio­ner­na­ta osloboditelna borba so povici za sveta dol`nost spre­ma Tatkovinata na sekoj Makedonec, moralno i mate­ri­jalno da ja po­ma­ga borbata i, ako treba, “da go dade i svo­jot `ivot za slo­bo­da­ta.” Organiziraweto na Makedonski kongres be{e aktuelizirano od Ma­ke­donskoto dru{tvo vo Bern, vo sorabotka so Make­don­sko­to dru{tvo vo Friburg, vo mart 1900-ta godina. Vo okolnosti koga me|unarodnata kon­ste­la­cija ostana nepromeneta, nepovolna za makedonskoto oslo­bo­­di­tel­no delo, makedonskite dru{tva vo [vaj­carija ne poka`aa po­treb­na organiziranost i istrajnost za realizirawe na posta­ve­na­ta cel: organizirawe na Makedonski kon­gres. Zatoa, del od ~le­no­vite se opredelija da se vratat vo Ma­ke­donija i da zemat nepo­sred­­no aktivno u~estvo vo osloboditelnata borba.

 

            Pri~ini za neuspeh ima{e pove}e. Glavnata pri~ina be­a i ostanaa subjektivnite slabosti na makedonskiot po­li­ti~ki faktor. Poradi nedovolnata otpornost sprema nad­vo­re­{­nite vlijanija, proklami­ra­noto i tolku posakuvano e­din­stvo ne be­{e postignato. Eksponiranite makedonski politi~­ki li~­nosti vo stranstvo no, i vo Makedonija, ne go polo`ija is­pi­­tot na po­li­ti~­kata­ zrelost. I ne samo toga{, tuku i potoa. Tokmu toa, a ne tolku nadvore{niot faktor, kako {to site nie milu­va­me da tvr­dime, be{e osnovniot problem na makedonskoto nacio­nal­­­no-­oslo­boditelno dvi`ewe, {to ja opredeli sudbinata na ma­ke­don­skiot narod.

 

            Tokmu poradi toa, i po istoriskoto Ilindensko vostanie 1903-ta godina, makedonskoto nacionalno pra{awe ostana nere{eno. Poradi toa makedonskiot narod go do`ivea Bukure{t 1913-ta i Ver­saj 1919-ta godina. Poradi toa, i po senarodnata oru`ena nacional­no-­oslo­bo­di­tel­na borba vo Vto­ra­ta svetska vojna, vo ram­kite na seop{tata anti­fa­{is­ti~­ka voj­na, separatno be{e re{eno make­don­sko­to naci­o­nalno pra{awe. Makedonska na­cionalna dr­`ava be­{e sozdadena samo vo vardarskiot del od Makedonija. Pode­le­nos­ta na ma­ke­don­ski­ot narod i na Makedonija u{te ed­na{ be{e san­k­ci­o­ni­rana.

 

            Vode~kite politi~ki sili vo Makedonskata dr`ava go po­lo­`ija ispitot na po­li­ti~­kata zrelost i dr`avni~ka mudrost vo pro­­­­cesot na mirnoto oddeluvawe na Makedonija od Jugo­slo­ven­skata federa­ci­ja i pro­glasuvaweto na samo­stoj­nos­ta i nezavis­nos­ta na Repub­li­ka Ma­­­­kedonija vo 1991 godina.

 

            I pokraj s#, stoletnata ideja za Makedonski kongres najde prakti~na realizacija i se vozobnovi vo predve~erieto na procesot na osamostojuvaweto na Makedonskata dr`ava i definitivnoto raspa|awe na porane{na SFRJ. Na tretata blokada na makedonsko-gr~kata granica od 16 juni 1990 godina, op{tonarodnoto sobranie so aklamacija ja prifati Deklaracijata za svikuvawe i konstituirawe na Svetski makedonski kongres, a zdru`enieto za Svetski makedonski kongres, osnova~ko sobranie odr`a ve}e na 15 septemvri 1990 godina vo Gevgelija. Na 21 septemvri 1990 godina i formalno-pravno, so re{enie na nadle`nite vlasti, se registrira Svetskiot makedonski kongres kako neformalen Svetski Parlament na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet, vo funkcija na makedonskiot narod i negovata dr`ava Makedonija.

 

            Izvornata programska cel na proektiraniot Ma­ke­don­ski kongres vo @eneva - za celosno edinstvo na makedon­ski­ot na­rod i na site Makedonci pod de­vizata: “Site za eden, eden za site!” e, i ostanuva ak­tuel­­na za­da­~a vo dejstvuvaweto na Svet­ski­ot makedonski kongres.

 

            Denes, vo  aktuelnata politi~ka situacija vo Republika Ma­ke­donija na bipolarnost na makedonskite politi~ki sili na ev­ro­konzervativcite - VMRO DPMNE na vlast i evro-levicata - opo­zi­ci­oniot Socijal-demokratski sojuz na Makedonija (SDSM), koi, pri nepostoeweto na makedonski na­cio­na­len politi~ki centar, i ednite i drugite, vo imeto na proklami­ra­nite povisoki partiski interesi, za­boravija i zaboravaat na postoeweto na delovite od ma­kedonskiot narod vo sosednite dr`avi, a na Ma­ke­­doncite-ise­le­nici gledaat; prvite, da gi instrumentaliziraat za dolgoro~no za­dr`uvawe na vlasta, a vtorite, od toa stravuvaat za po­vto­r­­noto os­­vo­ju­vawe na vlasta, Svetskiot makedonski kongres mo­`e i mo­ra da ja ponese odgovornata funkcija na korektiv na vlas­­ta po odnos na vitalnite nacionalni i dr`avni interesi na make­don­­skiot narod.

 

            Svedoci sme deka mo}ni nadvore{ni faktori odnovo go zasilija propagandnoto dejstvuvawe za negirawe na istoriskiot kon­­ti­nu­i­tet na sozdavaweto na makedonskata nacija i za otvoreno pri­svo­juvawe na ma­kedonskata nacionalna istorija i kultura, so per­fid­­no tvr­de­we deka se raboti za zaedni~ko istorisko minato. Toa se pravi vo sprega so minorna no, aktivna intelektualna gru­pa vo Re­pu­bli­ka Makedonija. Ti­e si zedoa za pravo, po sopstven terk, so politi~ki sredstva, da gi re­vi­di­ra­at makedonskoto naci­onal­no istorisko mi­nato, make­don­skata az­­­­buka i ja­zi­kot, {to so te{ka maka go ime­nu­­vaat kako ma­ke­don­ski. So osporuvaweto na is­to­riskiot konti­nu­i­te­t na makedon­skata nacija, na makedonskoto na­cionalno isto­ris­ko minato, svesno ili nesvesno, se doveduva vo pra{awe osno­va­nos­ta, a podalekuse`no, i oprav­da­nos­ta od po­sto­eweto na Republika Makedonija kako Makedonska na­ci­o­nal­na dr`ava, odnosno kako Dr`ava na makedonskiot narod, {to implicira ten­den­ci­ja za nejzino redefinirawe, so radikalno menuvawe na Ustavot.

 

            Svetskiot makedonski kongres, kako neformalen, no zatoa pak kako realen semakedonski nacionalen parlament, ima nesporen legitimitet i e povikan da predlo`i semakedonska nacionalna pro­grama vo koja{to }e bidat precizirani vitalnite makedonski na­cionalni i dr­­`av­ni interesi.

 

            Makedonskata nacionalna pro­grama, kako akt so trajna nacionalna vred­nost, }e bide prifatena i }e odgovori na svo­ja­ta namena edinstveno po plebiscitarnoto prifa}awe na istata od ma­kedonskiot narod vo Republika Makedonija, od legitimnite pre­t­stavnici na politi~kite organizacii na delovite na make­don­skiot narod vo sosednite dr`avi i od pretstavnicite na aso­ci­jaciite na Ma­ke­don­ci­te vo ostanatiot Svet, pretstaveni vo Svetskiot make­don­ski kon­­gres. Samo toga{ mo`e so pravo da se smeta, deka taka formuliranite opre­del­bi za makedon­ski­te dr­`av­ni i nacionalni in­teresi, }e bidat vgradeni vo U­stavot na Re­pub­li­ka Ma­ke­donija i }e bidat respektirani kako trajni vrednosti, ne­za­vis­no od promenite na vlasta, a Republika Ma­kedonija }e ja iz­vr­{u­va svojata izvorna funkcija na mati~na dr­`ava za site etni~ki Ma­ke­don­ci, kako i site drugi evropski dr`avi.

 

            Svetskiot makedonski kongres ne ja doveduva vo pra­­­{awe ev­ropskata orientacija na Republika Makedonija i stre­me­`ot za in­tegrirawe vo Evropskata unija kako zaednica na nacionalni dr­`a­vi. Na­pro­tiv, se zastapuva za sle­dewe na pragmatikata na dr`avite - nejzini ~lenki, vklu~uvaj}i go tuka i na­{i­ot ju`en sosed, vo procesot na in­te­griraweto i obezbe­du­va­we­to na svoite posebni nacionalni i dr`avni interesi vo Evropskata unija.

 

            Obedineta Evropa e i }e ostane Evropa na obedineti na­ci­i. Dru­ga solucija nema. Sekoe podrugo tvrdewe e ili zabluda ili is­­planirana propaganda za zala`uvawe na makedonskata javnost. Ne­ka ni bide dopu{teno da se poslu`ime so op{topoz­na­ti zborovi na a­postolot na Makedonskata revo­lu­ci­onerna or­ga­ni­zacija i tvo­rec na makedonskata dr`avotvorna progra­ma Goce Del­~ev, is­ka­`ani vo drug kontekst no, koi najsoodvetno ja izrazuvaat na­{a­ta mi­sla: “Koj mi­sli poinaku se la`e sebesi, a gi la`e i dru­gi­te!”

 

Gospoda pratenici !

 

            Svetskiot makedonski kongres mo`e i mora do kraj da ja iz­vr­­{uva prifatenata nacionalna misija, so {to trajno }e si obez­be­di po­zicija na respektabilen faktor vo Makedonija i me|u Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet.

 

 

Vo Skopje, 08 avgust 1999 godina.